Koristi večjezičnosti

Poleg vseh praktičnih koristi, ki jih ponuja večjezičnost, znanstvene raziskave v preteklih letih vse bolj dokazujejo tudi velik in pomemben vpliv večjezičnosti na človeške možgane in posledično na naše kognitivne sposobnosti.

Govorjenje dveh ali več jezikov izboljšuje tudi kognitivne sposobnosti, ki niso nujno  povezane z jezikom in govorom, ter ščiti pred zgodnjim pojavom demence in podobnih nevroloških bolezni starostnikov. Vse bolj številne raziskave ugotavljajo, da večjezičnost (pozitivno) vpliva na človeške možgane od zgodnjega otroštva pa vse do zlatih let.

poliglot

Psihološke študije

Človeško razmišljanje oblikujeta dva principa razmišljanja. Prvi princip je sistematičen, analitičen in intenzivno kognitiven. Drugi način je hiter, čustven, podzavesten.

Psihološka študija iz leta 2012 kaže na to, da komuniciranje v tujem jeziku zmanjša našo pristranskost pri sprejemanju odločitev. Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da kadar nam je neko vprašanje, problem ali dilema, ki zahteva našo odločitev, predstavljeno v tujem jeziku, ta okoliščina zmanjša psihološki učinek uokvirjanja.

Učinek uokvirjanja (framing effect) je poimenovanje, ki sta ga v 1980ih skovala psihologa Tversky in Kahneman, ko sta ugotovila, da naš proces odločanja poteka na različne načine – odvisno od tega, kako nam je nek problem predstavljen. Njuna raziskava je imela presenetljiv rezultat: ljudje smo v svojih odločitvah pripravljeni tvegati več, če se odločamo med morebitnimi izgubami, kot v primeru, kadar se moramo odločiti med morebitnimi dobički.

Druga raziskava je pokazala, da ljudje v tujem jeziku bolj pogosto sprejemajo utilitarne odločitve, kadar so soočeni z moralno dilemo. To pomeni, da tuj jezik nima enakega emocionalnega vpliva kot materinščina.

Raziskovalci so mnenja, da znanje drugega (tujega) jezika v govorcu ustvarja pomembno kognitivno distanco od avtomatskih miselnih procesov in daje prednost analitičnemu razmišljanju, s čimer se zmanjšuje pojavnost podzavestnih, čustvenih reakcij. To pomeni, da imajo ljudje, ki govorijo dva ali več jezikov bolje razvito kritično razmišljanje in boljše sposobnosti odločanja.

Poznavanje več jezikov ključno vpliva tudi na razvoj in oblikovanje individualne osebnosti. Večjezični govorci imajo ponavadi večjo kulturno empatijo in socialno iniciativo ter so na splošno bolj miselno odprti.

Slednje značilnosti izhajajo iz dejstva, da vkolikor želi govorec tuj jezik obvladati na višji ravni, je povsem neizogibno, da se seznani tudi z regijo in kulturo, iz katere jezik izhaja. Poznavanje različnih kultur vpliva na oblikovanje pomembnega dela človekove osebne identitete (oz. tega, kar vsak posametnik razume kot svojo unikatno identiteto).

Večjezični govorci imajo zaradi jezikovne relativnosti (Sapir-Whorfova hipoteza), ki pravi, da jezik, ki ga govorimo, oblikuje oz. definira percepcijo sveta in način razmišljanja govorca, širši in bolj raznolik pogled na svet (tudi takrat, ko govorijo samo v enem jeziku).

tuje besede v oblaku

Nevrološke študije

Poleg psiholoških raziskav obstaja tudi vrsta nevroloških raziskav, ki pravtako podpirajo teorijo, da znanje več jezikov ugodno vpliva na naše umske sposobnosti. V eni od nevroloških študij so ugotovili, da se pri govorcih dveh (ali več) jezikov, simptomi bolezni starostnikov (Alzheimerjeva bolezen, demenca) pojavijo več let pozneje kot pri starostnikih, ki govorijo samo en jezik. Rezultati študije so pokazali pozitivno povezanost med številom jezikov, ki so jih starostniki govorili in kasnejšim pojavom simptomov degenerativnih nevroloških bolezni.

Strokovnjaki so ugotovili, da govorjenje več jezikov vpliva na izgradnjo kognitivne rezerve.

Kognitivna rezerva je zaloga, ki jo v času življenja ustvarijo možgani; sestavljena je iz pridobljenih sposobnosti in iz dejanske količine možganskih celic in njihovih povezav.

Kognitivna zaloga možgane ščiti pred poškodbami, jih sili, da delajo več in jih v primeru poškodb tudi restrukturira. Osebe z višjo kognitivno rezervo imajo ob isti stopnji možganskih poškodb manj težav (z rehabilitacijo) kot osebe z nižjo kognitivno rezervo. Kognitivno rezervo možgani uporabijo v dejavnem procesu nadomeščanja funkcij prizadetih (poškodovanih) področij možganov.

Čeprav se največji del kognitivne rezerve ustvari v otroštvu, je kognitivno rezervo možno povečati tudi kasneje v življenju. Na izgradnjo kognitivne rezerve vpliva miselna aktivnost (to je učenje novih stvari), obenem pa je zelo pomembna tudi fizična dejavnost.

Govorjenje več jezikov možgane privede do večje zmogljivosti (oz. bolj učinkovitega delovanja), hkrati pa večjezičnost možgane organizira bolj optimalno in jih naredi bolj varčne pri uporabi energije.

Raziskave v prihodnosti bodo pokazale, ali učenje tujega jezika kasneje v življenju možganom  zagotavlja enake zaščitne učinke, kot če se tujega jezika učimo od mladih let. Iz že izvršenih študij pa je jasno, da dvo- ali večjezičnost ustvarja temelj za kognitivno zdravo življenje.

Dvojezičnost pri otrocih

dvojezični pogovor

Z novimi raziskavami se spreminja tudi celosten pogled različnih strok (zdravstvenih strokovnjakov, učiteljev), ki je sicer prevladoval večji del 20.stoletja, in sicer, da učenje tujega jezika negativo vpliva na otrokov razvoj (v kognitivnem smislu), deluje moteče in predstavlja oviro v otrokovem intelektualnem in akademskem napredku. Dejstvo, da zaradi znanja dveh jezikov prihaja do motenj, drži, vendar dognanja kažejo, da je prav ta motnja (interferenca)tista, ki možgane prisili k reševanju notranjih konfliktov, s čimer možgani izvajajo pomemben miselni trening. V možganih dvojezične osebe sta namreč vedno aktivna oba jezikovna sistema – tudi tedaj, ko oseba govori samo en jezik. Raziskave so pokazale, da dvojezični otroci lažje in hitreje rešujejo različne miselne uganke.

Nasplošno izsledki raziskav kažejo, da dvojezičnost v možganih izboljša sposobnost odločanja in izvrševanja funkcij. Okrepi se sistem izvrševanja ukazov, ki usmerja zavestne procese, s katerimi načrtujemo, rešujemo probleme in izvršujemo zapletne mislene naloge. Ti zavestni procesi med drugim vključujejo tudi ignoriranje motečih dejavnikov v okolju – gre torej za povišano sposobnost usmerjanja pozornosti na to, kar trenutno počenemo, zavestno preusmerjanje pozornosti z ene stvari na drugo in bolj učinkovito zadrževanje informacij  v aktivnem spominu.

Nekateri raziskovalci menijo, da je razlika med ljudmi, ki govorijo samo en jezik in dvojezičniki morda zelo preprosta: dvojezičniki imajo večjo sposobnost nadzora nad okoljem. Otroci, ki odraščajo v dvojezičnem okolju morajo morda npr. hitro preklapljati med jeziki, ki jih govorijo: z materjo se morda pogovarja v drugem jeziku kot z očetom. To pomeni, da mora stalno slediti spremembam v svojem okolju. Primerjave med eno- in dvojezičniki kažejo, da dvojezičniki miselne naloge rešijo ne zgolj hitreje, temveč tudi z manj možganske aktivnosti, kot je za isto nalogo potrebujejo enojezičniki. Slednje kaže na večjo optimizacijo in učinkovitost možganov dvojezičnikov.

 

povečevalno steklo
Viri:

Boaz Keysar, Sayuri L. Hayakawa, Sun Gyu An, 2012, The Foreign Language Effect: Thinking in a Foreign Language Reduces Decision Biases, v: Psychological Science, June 2012, vol. 23, no. 6, 661-668

Costa A, Foucart A, Hayakawa S, Aparici M, Apesteguia J, Heafner J, et al., 2014, Your Morals Depend on Language. PLoS ONE 9(4): e94842. doi:10.1371/journal.pone.0094842

Guy Deutscher, 2010, Through the Looking Glass: Why the World Looks Different in Other Languages, Metropolitan Books

Vir slik: splet