Možganska valovanja in pomen alfa stanja v kognitivnih procesih

Človeški možgani so sestavljeni iz milijard možganskih celic, dva glavna tipa možganskih celic so nevroni in glialne celice. Slednje so pomembne zaradi svoje strukturne in presnovne vrednosti, nevroni pa imajo edinstveno sposobnost pošiljanja signalov specifičnim tarčnim celicam. Možganske celice (nevroni) med seboj in z drugimi celicami komunicirajo z električnimi impulzi. Električni impulzi (signali) po telesu in po možganih potujejo po nevritih, ki lahko dosegajo presenetljive dolžine. Nevriti signale med nevroni prenašajo preko sinaps (specializirani stiki med nevroni in ključni funkcionalni element možganov) in vsak posamezen nevrit lahko z drugimi celicami tvori več tisoč sinaptičnih povezav. Električni impulzi, ki potujejo med možganskimi (in do drugih telesnih) celic, trajajo manj kot tisočinko sekunde in potujejo z neverjetno hitrostjo (tudi do 100m/s). Nevriti se povezujejo v živčne proge, obdani pa so z maščobno snovjo, mielinom, ki povečuje hitrost signalov, ki potujejo po nevritih. Ker je mielin bele barve, so tisti deli možganov, ki jih pretežno tvorijo živčna vlaka, beli in jih imenujemo bela možganovina. Območja možganov, ki jih tvorijo pretežno telesa nevronov, so temnejše barve in jih imenujemo siva možganovina.

nevron, možganska celica
Nevron, vrsta možganske celice

 

Milijoni električnih signalov, ki nastanejo kot posledica elektrokemičnih procesov s katerimi komunicirajo nevroni (aktivno možgansko tkivo) ustvarjajo električno polje. Električno polje je (ob dovolj močni, sinhronizirani možganski aktivnosti) možno zaznati tudi zunaj lobanje in sicer s preciznimi medicinskimi instrumenti (npr. z napravo za elektroencefalografijo ali EEG).

Različne kombinacije električne aktivnosti v možganih imenujemo možgansko valovanje. Vsak del možganov kaže kombinacijo usklajene, ritmične in kaotične, neritmične aktivnosti, ki se razlikuje glede na vrsto dela, ki ga opravljamo oz. naše stanje ali obnašanje. Merjenje z uporabo digitalne tehnologije omogoča beleženje možganskega valovanja, ki se dogaja na možganski skorji. Možgansko valovanje je v bistvu serija električnih impulzov, ki potuje po površini možganov in ga je možno zaznavati z aplikacijo elektrod na lasišče (kožo na glavi).

Možgansko valovanje se pojavlja na različnih frekvencah – ene so počasnejše, druge hitrejše. Znanstveniki so območja frekvenc možganskega valovanja razdelili na delta, teta, alfa in beta valovanja.

Beta valovanje možgani oddajajo, ko smo budni in pri polni zavesti, pa tudi ko smo razdraženi, napeti ali prestrašeni. Beta valovanje ima razpon od 13 do 27 impulzov na sekundo, torej 13Hz-27Hz.  Višje frekvence beta valovanja (nad 27Hz) imenujemo gama valovanje, ki je povezano s formacijo idej, govora in procesiranja spominov, ter z različnimi oblikami učenja. Gama valovi izginejo med globokim spanjem (kot ga npr. povzroči anestezija), vendar se vrnejo s prehodom nazaj v stanje polne zavesti.

 

beta možgansko valovanje
beta možgansko valovanje

 

Teta valovanje dosega razpon zgolj od 4Hz do 7Hz; to valovanje možgani oddajajo v stanju dremanja, zaspanosti, zmanjšanje zavesti ali skrajne sproščenosti. V theta stanju smo zelo dojemljivi za terapije kot je npr. hipnoza.

theta možgansko valovanje
theta možgansko valovanje

 

Delta valovanje se pojavlja v ciklih od 0,2Hz do 3 Hz, je najpočasnejša oblika možganskega valovanja, in nastopi v primeru nezavesti, globokega spanja ali odrevenelosti (katalepsije). Ko možgani oddajajo pretežno delta valovanje je telo v stanju regeneracije in »ponastavljanja« notranje ure.

delta možgansko valovanje
delta možgansko valovanje

 

Alfa valovanje z razponom od 8Hz do 13 Hz nastopi, ko smo sicer budni, vendar v stanju fizične in mentalne sproščenosti. Naravno smo v tem stanju zjutraj, ko se zbudimo in zvečer preden zaspimo.

alfa možgansko valovanje
alfa možgansko valovanje

 

Ko na možganski skorji prevladuje alfa valovanje to pomeni, da so možgani v nekakšnem brezdelnem stanju pripravljenosti. To valovanje je močno prisotno na zadnji tretjini možganov, kadar imamo zaprte oči in smo budni. Kadar mižimo, možgani avtomatično proizvajajo več alfa valov. Alfa valovi izginejo, ko postanemo mentalno zaposleni (npr. ko odpremo oči oz. tudi če intenzivno razmišljamo z zaprtimi očmi).

Večino časa naši možgani funkcionirajo z beta ritmom možganskega valovanja. Ko možgansko valovanje zmanjšamo na alfa ritem, dosežemo idealno stanje v katerem se zlahka učimo, sprejemamo in pomnimo nove informacije, izvajamo kompleksne naloge, se učimo npr. tuje jezike ali igrati glasbene inštrumente in analiziramo zapletene situacije. Doseganje alfa stanja omogočajo tehnike, kot so: meditacija, sprostitvene vaje in aktivnosti, ki spodbujajo občutek mirnosti.

Znanstveniki so v svojih študijah ugotovili, da vaje čuječnosti ali globoke sprostitvene meditacije močno povečajo raven beta endorfinov (endogeni opiat), noroepinefrina in dopamina v telesu, vse to pa so hormoni oz. nevrotransmiterji v telesu, povezani s stanji in občutki večje mentalne jasnosti in ustvarjanja spominskih povezav, ta učinek pa lahko traja tudi več ur ali celo dni po doseženem alfa stanju. Alfa stanje je povezano tudi s sposobnostjo priklica spominov, zmanjševanja občutkov bolečine in neugodja, ter zmanjševanja stresa in čustvene napetosti.

Alfa možgansko valovanje torej ustvarja najboljše mentalno stanje za sintetično razmišljanje in kreativnost ter vse ostale aktivnosti, povezane z desno možgansko polovico. Desna možganska hemisferja je tista, ki ustvarja slike, risbe in diagrame, vizualizira, ustvarja povezave in asociacije, razume čustva in humor, se zabava in uživa.

Metoda učenja, ki vsebuje naštete elemente, je tako ne le bolj prijetna, temveč tudi mnogo bolj učinkovita od tradicionalnih pristopov k učenju.

Viri:

http://www.doctorhugo.org/brainwaves/brainwaves.html

http://www.transparentcorp.com/products/np/brainwaves.php

http://www.brainev.com/core/research-benefits/Brainwaves.aspx

https://en.wikipedia.org/wiki/Brain

José Silva, 1977, The Silva Mind Control Method